Masonic High Council of Slovenia

Free Masonry, as we understand and perceive it is a global movement, ensuring that each and every member will be welcome and respected guest in any regular Lodge in the world.

The modern Masonic history began in 1705, when the Grand Assembly of Masons at York. Ever since, for more than 300 years, our organization remained true to the basic principles that members of Lodges must be only men of high repute, eager to do good on behalf of all humanity.

In Free Masonry we see a spiritual movement, reaching over national borders, and spreading the concept of humanitarianism irrespective of national, ideological or other differences.

The Masonic uniformity is represented by our Rituals that rule and direct the work of our Brethren in all regular Lodges, striving to come close to the ethical objectives through the symbolic work they perform.

These objectives, however, are not religious or political in terms of their contents and messages, but humanistic in the broadest sense of the world.

Free Masonry, thus, is an institution of the civil society, and its objectives cannot be achieved by means of empty discussions or wishful thinking, but through diligent work in Lodges.

In spite of vehement attacks by adversaries of all varieties that abound in our history, Masonry managed to survive because it is capable of uniting men of different political and philosophical concepts, without being a closed circle ruled by a mandatory doctrine. In essence, Masonry is a discerning, relativistic and eclectic movement.

MW Bro. Aleksander Klinar, MHC
President, MHC of Slovenia

MW Bro. Alojz Klavcic, MHC
VICE President, MHC of Slovenia

RW Bro. Dimitrij KLINAR, MHC
Secretary General, MHC of Slovenia

"Apron of Ljubljana" from the collection of Masonic regalia, kept by the National Museum of the Republic of Slovenia in Ljubljana.

Svobodnozidarstvo je Red, ki s pomocjo starodavnih šeg in posvetitve, temelji na Bratenju.

Predstavlja zvezo svobodnih mož na dobrem glasu, ne glede na poreklo ali narodnost.

Svobodnozidarsko delo stremi k nenehnemu napredku pogojev življenja, tako na podrocju razumskega in duhovnega, kakor tudi na podrocju materialnega blagostanja.

Svobodnizidarji vidijo drug v drugem duhovnega Brata za pomoc in podporo ne glede na ogroženost svojega življenja. Prav tako so dolžni pomagati vsem ljudem, ki bi se znašli v nevarnosti.

Svobodnizidarji ne priznajo nobene ovire in ne postavljajo nobenih meja pri nenehnem iskanju resnice in pravice.

Svobodnizidarji si prizadevajo uskladiti nasprotja pri zbliževanju ljudi s pomocjo splošnih nacel morale ob upoštevanju posameznikove osebnosti.

Svobodnizidarji so dolžni spoštovati zakone in zakonito oblast države v kateri živijo in se svobodno zbirajo.

Za svobodnezidarje se predpostavlja, da so omikani in redoljubni državljani, svoja življenja prilagajajo zapovedim lastne vesti.

V urjenju Vešcin, Svobodnizidarji bdijo nad upoštevanjem starodavnih pravil, smeri in obicajev Reda.

V skupnem iskanju istih vzorov se Svobodnizidarji med seboj prepoznavajo s pomocjo besed, znakov in s stiskom rok na starodavni nacin med obredi in posvetitvami znotraj Lož.

Te besede, znaki in stiski rok, kakor tudi obredi in simboli tvorijo neprekršljivo skrivnost ter se jih ne sme uporabljati v sporocanju z osebami, ki za to niso poklicane.

Vsak Svobodnizidar lahko po svoji vesti razkrije ali pa ne razkrije svoje clanstvo v Redu, nikakor pa tega ne sme storiti za Sobrata.

Svobodnizidarji se v skladu z zidarskimi šegami med seboj združujejo v neodvisne skupine, imenovane Lože.

Lože vladajo same sebi v skladu z odlocitvami, ki jih sprejme vecina Svobodnozidarskih Mojstrov na zakonodajnih sestankih, vendar ne smejo odstopati niti od splošnih nacel Svobodnegazidarstva niti od zakonov Svobodnozidarskega telesa, kateremu pripada.

Posamezne Lože se med seboj združujejo v Veliko Ložo, ki je omejena na doloceno državo in ima neodvisna pooblastila. Skrbi za starodavne šege ter edino in nedeljivo pravno ureditev treh simbolnih stopenj Svobodnegazidarstva: stopnjo Vajenca, stopnjo Pomocnika in stopnjo Mojstra.

Velika Loža vlada sama sebi v skladu s starodavnimi naceli Svobodnozidarskega Reda ter lastne Ustave in zakonov.

Velika Loža spoštuje samostojnost in neodvisnost ostalih Svobodnozidarskih oblasti ter se vzdržuje kakršnegakoli vmešavanja v njihove notranje zadeve.

Velika Loža vzdržuje v odnosu do sorodnih teles normalno razmerje, potrebno za povezanost Reda.

Velike Lože lahko med seboj svobodno sklepajo pogodbe o Bratskem povezovanju, nad sabo pa ne priznavajo nobene znotrajdržavne ali mednarodne Svobodnozidraske oblasti.

Velika Loža samostojno nacrtuje lastne uredbe in ima izkljucno nadzorstvo nad svojo upravo, zakonodajo in notranjo ureditvijo.

Takšne so lastnosti Svobodnozidarskega Reda, ki vzdržuje in spoštuje osebnost vsakega in vseh Svobodnozidarskih teles na teritoriju države, neodvisnost vsake in vseh Lož ter osebno svobodo vsakega in vseh Bratov - tako naj se Ljubezen, Skladnost in Složnost razširijo med vse Svobodnezidarje.

Popolna Velika Loža Anglije je neodvisen in samostojen Svobodnozidarski organ, ki deluje na temelju Svobodnozidarskih obredov razlicnih stopenj in je tako vecobredna Velika Loža. Zagotavlja edino in nedeljivo pravno ureditev treh simbolnih stopenj Svobodnegazidarstva: stopnjo Vajenca, stopnjo Pomocnika in stopnjo Mojstra.

Neodvisnost se uveljavlja skozi splošno volilno pravico Mojstrov Svobodnihzidarjev, združenih v Lože.

Popolna Velika Loža Anglije je sestavljena iz posameznih Lož. Vsaka Loža v njeni sestavi uživa neodvisnost v skladu z upoštevanjem Svobodnozidarskega izrocila. Ravnati se mora po pravilih Ustave in Splošnih uredb Popolne Velike Lože Anglije.

Neodvisnost, ustavna in zakonodajna moc Popolne Velike Lože Anglije je zaupana Parlamentarnemu Zboru Popolne Velike Lože Anglije, ki deluje pod pogoji, navedenimi v 8. clenu.

Parlamentarni Zbor je sestavljen iz Predstavnikov vseh Lož, ki sestavljajo Popolno Veliko Ložo Anglije, sestaja se na Zvezi Velike Lože.

Vsaka Loža, ki šteje vsaj sedem clanov, ki placujejo obveznosti, je zastopana v Parlamentarnem Zboru Popolne Velike Lože Anglije s Predstavnikom, ki je po zakljuceni Generalni Skupšcini izvoljen iz svojih vrst s tajnim glasovanjem in potrjen s strani Najcastivrednejšega Mojstra in Castnikov.

Kadar v predvolilnem obdobju na dan 30. junija število clanov Lože preseže število 50 (pridruženi clani ne štejejo), je potrebno izvoliti dodatnega Predstavnika.

Pod enakimi pogoji je potrebno izvoliti tretjega Predstavnika, kadar število clanov Lože preseže število 100 in tako dalje za vsakih dodatnih 50 clanov (pridruženi clani ne štejejo).

Loža lahko doloci namestnika Predstavnika, pooblašcenega za glasovanje, le ob odsotnosti imenovanega Predstavnika. Vsak Predstavnik lahko zastopa le eno Ložo.

Provincialne Lože lahko v skladu s 4. clenom imenujejo enega ali vec Predstavnikov iz regije, kjer se nahaja njihov tempelj, z namenom, da jih zastopa na sestankih Zveze Velike Lože ter na Generalni Skupšcini.

Za zagotovitev popolne zastopanosti Lože, lahko vsak Predstavnik razpolaga z glasovi drugega Predstavnika iste Lože v primeru odsotnosti le-tega, tudi ce ne poseduje ustreznih dokumentov odsotnega Predstavnika.

Kandidat za volitve za imenovanega Predstavnika ali namestnika Predstavnika mora biti star vsaj 25 let, biti mora Mojster Svobodnizidar vsaj 3 leta ter aktivni clan Lože.

Funkcija Predstavnika ni združljiva s funkcijo Visokega Svetnika, s funkcijo Predstavnika kake druge Lože, ki pripada Veliki Loži ali pa s funkcijo aktivnega clana kakega drugega Svobodnozidarskega organa, razen v primeru pogodbe, ki bi to dopušcala.

Sposobnost vsakega Predstavnika preveri Veliki Tajnik. V primeru zapletov mora preveritev prepustiti Popolni Veliki Loži Anglije, katere odlocitev je dokoncna.

Popolna Velika Loža Anglije se sestane vsaj dvakrat na leto s šest mesecnim intervalom, v primeru nuje pa na pobudo Visokega Sveta ali pa na pobudo utemeljene prošnje ene desetine vseh Lož, ki pripadajo Popolni Veliki Loži Anglije.

Na predlog Visokega Sveta se odloca o priznanju drugih Svobodnozidarskih organov ter o ustanavljanju, suspenziji in obnovitvi Lož.

Na predlog Visokega Sveta, oziroma na prošnjo treh Lož, se Ložo ali Brata lahko kaznuje s suspenzijo ali pa se izrece izkljucitev.

Popolna Velika Loža Anglije uresnicuje svojo neodvisnost, ustavno in zakonodajno moc na odprtem setanku, ki se odvija junija. Tak sestanek se imenuje Generalna Skupšcina Velike Lože.

Visoki Svet sklice Generalno Skupšcino, doloci njeno trajanje ter predlaga dnevni red.

1. Voli Predsednika Generalne Skupšcine.
2. Odloca o dnevnem redu.
3. Prejema porocila Visokega Sveta.
4. Izglasuje proracun in doloca clanarino.
5. Odloca o spremembah Ustave in Splošnih uredb.
6. Proucuje razlicna vprašanja, ki se nahajajo na dnevnem redu.
7. Sproži postopke za zamenjavo odhajajocih Visokih Svetnikov.
8. Voli clane Bratske Porote.
9. Izmed Visokih parlamentarnih Svetnikov voli Visoke Castnike Popolne Velike Lože Anglije pod pogoji, ki so navedeni v drugem odstavku 14. clena te Ustave.
10. Voli clane odborov Generalne Skupšcine.

Volitve potekajo s tajnim glasovanjem, ki je za izbor Velikega Mojstra obvezen. Visoke Castnike, v kolikor je za vsako mesto le en kandidat, pa se lahko voli z dvigom rok, razen ce s tem nasprotujejo vsaj trije Bratje. Za vsako izvolitev je potrebna absolutna vecina glasov.

Po vsaki Generalni Skupšcini se mora najkasneje v šestih mesecih sestati Velika Loža, kjer se pregleda racune za predhodno proracunsko leto. Za zacetek proracunskega leta se doloci prvi dan naslednjega meseca zasedanja Generalne Skupšcine, tako da sovpada s Svobodnozidarskim letom.

Veliki Mojster Popolne Velike Lože Anglije predseduje vsem sestankom Velike Lože, razen Generalni Skupšcini, ki izmed Predstavnikov izvoli predsedujocega castnika za cas trajanja skupšcine.

Sestanki Velike Lože morajo potekati na stopnji Mojstra, razen v primeru, ko Velika Loža odloci drugace.

Razprave se lahko udeležijo le Visoki Svetniki in Predstavniki Lož clanic Popolne Velike Lože Anglije.

Sestanki Popolne Velike Lože Anglije lahko potekajo le ob prisotnosti Predstavnikov najmanj tretjine Lož, clanic Popolne Velike Lože Anglije.

Predlogi se izglasujejo z absolutno vecino, razen spremembe Ustave ali Splošnih uredb, za kar je potrebna dvetretjinska vecina.

Izvršilno oblast uveljavlja Visoki Svet Popolne Velike Lože Anglije, ponavadi na sestankih, ki potekajo v Londonu.

Visoke Svetnike voli Generalna Skupšcina vsake tri leta. V letu, ko clanu potece mandat, reelekcija ni možna.

V kolikor Visoki Castnik ne izpolnjuje svojih nalog, lahko Generalna Skupšcina doloci njegovo zamenjavo za cas do konca mandata.

Naloge Visokega Svetnika se nezdružljive z nalogami aktivnega clana kakega drugega simbolicnega Svobodnozidarskega organa, z nalogami clanov Bratske Porote ali z nalogami clanov Komisije za financni nadzor.

Brat, ki postane Visoki Svetnik, ne more biti ponovno izvoljen kot Predstavnik svoje Lože za cas mandata Visokega Svetnika.

Za Visokega Svetnika, ki se brez opravicljivega razloga ne udeleži treh cetrtin sestankov Visokega Sveta, se sklepa, da se je odpovedal svojemu mandatu. Njegovo zamenjavo doloci Generalna Skupšcina.

Visokemu Svetu je v skladu z zakoni, pravili in izrocili Svobodnegazidarstva zaupano upravljanje Popolne Velike Lože Anglije.

Visoki Svet razglasi zakone in odredbe Popolne Velike Lože Anglije v tistem mesecu, ko so bili sprejeti in skrbi za njihovo izvajanje.

Visoki Svet predlaga osnutek letnega proracuna in ga posreduje Ložam dva meseca pred sklicem Generalne Skupšcine.

Visoki Svet predlaga Popolni Veliki Loži Anglije priznanje Svobodnozidarskih oblasti, katerim lahko pooblasti Velike Predstavnike.

Visoki Svet predlaga Popolni Veliki Loži Anglije ponudbe za povezovanje, spojitev ali razveljavitev Ustanovnih pisem, suspenzijo ali ponovno oživitev Lož.

Visoki Svet potrdi notranja pravila Lož, ko ugotovi, da so le-ta v skladu z Ustavo in Splošnimi uredbami.

Visoki Svet je edini pristojen, da v vsaki okolišcini predstavlja Popolno Veliko Ložo Anglije.

Visoki Svet skrbi za pravilno izvajanje Svobodnozidarskih zakonov in lahko zacne s postopki obtožbe.

Visoki Svet sprejema in obravnava pritožbe proti Ložam, clanicam Popolne Velike Lože Anglije ter proti Visokim Svetnikom, glede izpolnjevanja njihovih nalog.

V prisotnosti Bratske Porote, Visoki Svet sprejema zadeve in pritožbe na razsodbe Komisije za sprave in sodbe.

Preko Velikega Govornika in v prisotnosti Bratske Porote, Visoki Svet opravlja naloge Državnega Tožilca.

· Veliki Mojster,
· Prvi Namestnik Velikega Mojstra (izvoljen izmed provincialnih Visokih Castnikov, v kolikor prihaja Veliki Mojster iz podrocja Londona in obratno),
· Drugi Namestnik Velikega Mojstra (izvoljen izmed Visokih Castnikov Londonske regije, v kolikor prihaja Veliki Mojster iz podrocja Londona in izmed provincialnih Visokih Castnikov, v kolikor prihaja Veliki Mojster iz province),
· Pomocniki Velikega Mojstra,
· Veliki Govornik,
· Veliki Pisar,
· Veliki Tajnik,
· Veliki Zakladnik,
· Veliki Pobiralec darov,
· Veliki Izvedenec,
· Veliki Šef protokola,
· Veliki Notranji varuh.

Generalna Skupšcina voli med aktivnimi Visokimi Svetniki naslednje castnike: Velikega Mojstra, dva Namestnika Velikega Mojstra, Velikega Govornika, Velikega Pisarja, Velikega Tajnika, Velikega Zakladnika, Velikega Pobiralca darov in Velikega Izvedenca.

Veliki Mojster doloci iz vrst Visokih Svetnikov Pomocnike Velikega Mojstra za vsako regijo, razen za tisto regijo, iz katere prihajata oba Namestnika Velikega Mojstra.

Kasneje lahko Visoki Svet iz svojih vrst doloci namestnike za naslednje castnike: Namestnik Velikega Govornika, Namestnik Velikega Pisarja, Namestnik Velikega Tajnika, Namestnik Velikega Zakladnika, Namestnik Velikega Pobiralca darov, Namestnik Velikega Izvedenca.

Veliki Mojster in Veliki Svet lahko dolocijo Predstavnike na podrocjih zunaj Angelške metropole.

Veliki Mojster ali pa njegov namestnik vodi Svobodnozidarske obrede in sestanke Popolne Velike Lože Anglije.

Visoki Castniki in Visoki Svetniki morajo biti sprejti kot gostje Lož z obredom, ki ga veleva izrocilo, njihovo mesto je na Vzhodu.

Financni nadzor opravlja posebna sedemclanska komisija, ki je izvoljena na Generalni Skupšcini Popolne Velike Lože Anglije. Vsako leto poroca o svojem delu pristojnim službam Velike Lože.

Komisija za financni nadzor se sestane najmanj dvakrat letno na poziv svojega predsedujocega castnika ali pa na zahtevo štirih svojih clanov. Porocilu prisostvuje tudi Veliki Zakladnik.

Sodna oblast je na prvi stopnji praviloma dodeljena Ložam, s pravico priziva pa tudi Veliki Loži.

Na nivoju Lože je sodna oblast zaupana Komisiji za sprave in sodbe, na nivoju Velike Lože pa Bratski Poroti.

Razsodbe Komisije za sprave in sodbe, kakor tudi odlocitve Bratske Porote morajo biti utemeljene.

Med obredi mora biti vsaka Loža primerno krita, varovana z varuhom, znaki, simboli, posvecenimi besedami in gesli, kakor tudi z uporabo polletnih gesel Popolne Velike Lože Anglije. Obredi Lož morajo biti vsklajeni z obredi, ki jih je privzela Popolna Velika Loža Anglije na sestankih Zveze Velike Lože.

V Loži je strogo prepovedano zaceti ali nagovarjati k politicnim, oziroma verskim razpravam.

Popolna Velika Loža Anglije je vecobredna in v razlicnih Ložah dopušca razlicne Svobodnozidarske rituale, kot na primer Škotski ritual, Starodavni in sprejeti ritual, Starodavni in prvobitni ritual, Moderni ali Francoski ritual, Emulacijo, Schroederjev ritual, Adonirov ritual, itd...

Lože, clanice Popolne Velike Lože Anglije, lahko delajo v ritualu po svoji izbiri.

Vsak predlog za spremembo te Ustave morajo v obravnavo Generalni Skupšcini predložiti Visoki Svet ali pa vsaj deset Lož, clanic Popolne Velike Lože Anglije.

Na predlog Visokega Sveta se razprava o spremembi Ustave lahko zacne, ce je bila predložena Generalni Skupšcini vsaj sedem mesecev pred zacetkom njenega zasedanja.

Visoki Svet mora izraziti svoje mnenje o spremembi ter predlog spremembe v pisni obliki skupaj s svojimi opažanji o primernosti spremembe poslati Ložam, clanicam Popolne Velike Lože Anglije vsaj šest mesecev pred zacetkom zasedanja Generalne Skupšcine.

Ko so formalnosti zakljucene, mora Generalna Skupšcina na svojem zasedanju sprejeti dokoncno odlocitev, Visoki Svet pa mora sklep razglastiti v obliki zakona Popolne Velike Lože Anglije.

Kakršnakoli odlocitev Popolne Velike Lože Anglije, ki bi ne bila v skladu z Ustavo, je nicna pred zakonom in se je ne sme razglasiti.

Nobenega predloga spremembe Ustave, ki je bila zavrnjen na zasedanju Generalne Skupšcine, se ne sme ponovno predložiti, dokler ne pretece doba dveh let.