Starodavne dolžnosti

Dolžnosti prostozidarja (Old Charges), ki jih mora še danes spoštovati vsak prostozidar in vse regularne lože, so bile zapisane v Angliji leta 1723, po svoji vsebini pa so še mnogo starejše.

DOLŽNOSTI PROSTOZIDARJA

povzete po starih zapisih lož onstran morja in tistih v Angliji, na Škotskem in na Irskem, za uporabo v ložah v Londonu: naj se preberejo ob sprejemu novih bratov ali kadar to odredi mojster stola.

“STARODAVNE OBVEZNOSTI”

 

I. O Bogu in religiji

Zidar je s svojim notranjim zadržanjem dolžan slediti moralnim zakonom in če umetnost pravilno razume, ne bo nikoli naiven ateist, niti brezveren svobodomislec. Toda čeprav se je v starih časih od zidarjev zahtevalo, da pripadajo veri svoje dežele ali naroda, pa katerakoli bi to bila, pa se sedaj meni, da je smotrneje, da se zahteva samo vera, o kateri se strinjajo vsi ljudje, njihova posebna mnenja pa prepustiti njim samim. To pomeni, da so dobri in pošteni, častni in pravični možje, pa čeprav so po svoji veroizpovedi ali verskem prepričanju tudi različni, pri čemer postane zidarstvo središče in orodje za nastanek zvestih prijateljstev med ljudmi, ki bi sicer morali ostati stalno ločeni med seboj.

II. O državni oblasti, višji in nižji

Zidar je državnim oblastem, kjerkoli prebiva ali dela, miroljuben podanik. Nikoli naj se ne pusti pritegniti v načrte ali zarote proti miru in blaginji naroda, niti ne sme ravnati v nasprotju z dolžnostmi v odnosu do podrejenih uradov. Kot je bilo zidarstvo zaradi vojn, prelivanja krvi in zmed vedno oškodovano, tako so bili prejšnji vladarji in knezi nagnjeni k temu, da so člane ceha zaradi njihove miroljubnosti in lojalnosti spodbujali, s čemer so praktično odgovarjali na premetenosti njihovih nasprotnikov in pospeševali čast bratovščine, ki je v mirnih časih vedno cvetela. Če bi torej eden od bratov postal upornik proti državi, se ga v njegovem uporu ne sme podpirati. čeprav ga je kot nesrečnega moža mogoče pomilovati, in če ni zakrivil nobenega drugega hudodelstva, ga ni treba, čeprav mora lojalna bratovščina njegov odpor grajati, izključiti iz lože in njegovo razmerje do nje ostane nedoktaknjeno.

III. O ložah

Loža je kraj, kjer se zidarji srečujejo in delajo. Zato se to zbiranje ali primerno urejena družba zidarjev imenuje loža in vsak brat mora eni pripadati in biti podrejen njenim pravilom in splošnim predpisom. Je ali posamezna ali splošna, najbolje pa jo razumemo če jo obiščemo, in nato s sezanjanjem z dodatnimi odredbami splošne ali velike lože. V vseh časih noben mojster ali pomočnik ni mogel biti odsoten, posebno če mu je bil dan izrecen poziv za udeležbo, ne da bi bil doležen ostre graje, razen če je bilo mojstru in nadzornikom jasno, da ga je zadržala čista nuja.Za člane lože pripuščene osebe morajo biti dobri in pošteni možje, svobodno rojeni, zrele in razumne starosti, ki niso niti podložniki niti ženske, niti nemoralni ali nespodobni možje, ampak možje na dobrem glasu.

IV. O mojstrih, nadzornikih, pomočnikih in vajencih

Edina prednost med zidarji temelji samo na resnični vrednosti in osebnih zaslugah, da je gradbeni gospodar dobro poslužen, da bratje niso osramočeni in da kraljevska umetnost ne postane zaničevana. Zato noben mojster ali nadzornik ni izvoljen na podlagi trajanja njegove pripadnosti, temveč po njegovih zaslugah. Nemogoče je te stvari obravnavati pismeno in vsak brat mora na svojem mestu počakati, da se jih na v tej bratovščini običajen način nauči. Kandidati naj samo vedo, da noben mojster ne vzame vajenca, če nima dovolj dela za njega in če ni brezgrajen mladenič, ki na svojem telesu nima hib ali okvar, ki bi ga utegnile ovirati, da bi se naučil umetnosti, da bi služil gradbenemu gospodarju svojega mojstra in da bi postal brat ter po predpisanem času pomočnik, po tem ko je služil toliko let, kot je v deželi običajno. Izvirati mora od častivrednih staršev, da bi lahko, če je tudi drugače primeren, lahko prišel do časti postati nadzornik, nato mojster lože, veliki nadzornik in končno veliki mojster vseh lož, v skladu z njegovimi zaslugami.Noben brat ne more postati nadzornik, če ni bil prej pomočnik in tudi ne mojster, če ni deloval kot nadzornik, niti veliki nadzornik, če ni bil prej mojster lože, niti veliki mojster, če ni bil pred svojo izvolitvijo tovariš. Biti mora tudi plemenitega rodu ali plemič na najboljši način ali vešč arhitekt oziroma drug umetnik, potomec častitljivih staršev in po mnenju lož mora imeti edinstvene zasluge. In za boljšo, lažjo in častitljivejšo razbremenitev v njegovi službi ima veliki mojster polnomočje, da si izbere pomožnega velikega mojstra, ki pa mora biti mojster posamezne lože ali pa je prej bil mojster lože in ki ima pravico delati to, karkoli naj bi delal veliki mojster kot njegov predpostavljeni, kadar ta ni prisoten ali če svojo avtoriteto pismeno uveljavi.Te predsedujoče in nosilce časti, najvišje kot tudi podrejene, morajo, kot v starih ložah, tudi pri izvajanju njihovih sedanjih služb vsi bratje ubogati in sicer v skladu s starodavnimi obveznostmi in odredbami ter z vso ponižnostjo, spoštovanjem, ljubeznijo in pripravljenostjo.

V. O vodenju bratovščine pri delu

Vsi zidarji morajo ob delovnikih vestno delati, da bi lahko ob praznikih spoštljivo živeli; in delovni čas, ki ga odreja deželni zakon ali je z običaji potrjen, naj bo spoštovan.Najbolj izkušeni tovariš ceha naj bo izvoljen ali določen za mojstra ali nadzornika nad delom za gradbenega gospodarja; tisti, ki delajo pod njim, naj ga imenujejo mojster. Cehovski tovariši se morajo vzdržati vseh slabih besed in se med seboj ne smejo obkladati s poniževalnimi imeni, temveč se morajo med seboj vesti kot bratje in tovariši ter se znotraj in zunaj lože spoštljivo obnašati.Mojster, ki se svoje izurjenosti sam zaveda, naj gradnjo gradbenega gospodarja izvaja tako razumno kot je mogoče in z njegovimi dobrinami tako vestno razpolaga, kot da bi bile njegove lastne; naj tudi ne da nobenemu bratu ali vajencu večje mezde, kot si jo resnično zasluži.Oba, mojster in zidar, ki dobivata svojo pravično mezdo, naj bosta svojemu gradbenemu gospodarju zvesta in naj svoje delo vestno dokončata, pa najsibo to za mezdo po kosu ali za dnevno mezdo; naj ne delata za mezdo po kosu tam, kjer je običajna dnevna mezda.Nihče naj svojemu bratu ne zavida njegove sreče in naj ga tudi ne izpodrine ali prežene z dela, če je sposoben delo dokončati, saj nihče ne more dela nekoga drugega v korist gradbenega gospodarja tako dobro dokončati, če ni temeljito seznanjen z načrti in tlorisi tega, kar je začel.Če je bil cehovski tovariš izvoljen za nadozornika dela pod mojstrom, naj bo tako mojstru kot pomočnikom zvest, prav tako naj delo v mojstrovi odsotnosti nadzoruje v korist gradbenega gospodarja; in njegovi bratje naj ga ubogajo.Vsi zaposleni zidarji naj svojo mezdo sprejemajo s skromnostjo, brez godrnjanja in upiranja in naj mojstra ne pustijo na cedilu, dokler delo ni dokončano.Mlajšega brata je treba pri delu poučevati, da bi preprečili uničenje gradbenega materiala zaradi pomanjkljive sposobnosti presoje in tudi zato, da bi bratovsko ljubezen povečevali in ohranjali. Vsa orodja, ki se rabijo pri delu, naj bodo odobrena od velike lože.Noben podajač (strežnik) naj ne bo zaposlen pri zidarskem delu, niti naj svobodni zidarji brez nujne potrebe ne delajo skupaj s tistimi, ki niso svobodni, niti naj ne podučujejo podajačev in nesprejetih zidarjev na isti način, kot morajo poučevati brata ali pomočnika.

VI. O obnašanju

1. V odprti loži

Brez dovoljenja mojstra ne smete oblikovati nobenih posebnih skupinic ali voditi ločenih pogovorov, niti govoriti o grdih in nespodobnih rečeh, niti prekinjati mojstra ali nadzornika ali kateregakoli brata, ki govori z mojstrom. Ne smete se bedasto ali šaljivo obnašati, medtem ko se loža ukvarja z resnimi ali slavnostnimi rečmi, niti pod kakršnokoli pretvezo nespodobno govoriti, temveč svojemu mojstru, nadzorniku in pomočnikom izkazovati spoštovanje, ki jim pripada in jih imeti v časteh.Če pride kakršnakoli pritožba, se mora brat, ki je obdolžen krivde, podrediti sodbi in odločitvi lože, ki je pravi in pristojni sodnik za vse take spore (v kolikor se ne predajo veliki loži) in pri kateri naj tožba teče, če s tem ni ovirano delo za gradbenega gospodarja. V takem primeru se lahko uvede poseben postopek, vendar nikoli ne smete iti na redna sodišča v stvareh, ki se tičejo zidarstva, razen če loža ne meni, da je to absolutno nujno.

2. Obnašanje po zaprtju lože in pred razhodom bratov

Lahko se zabavate v nedolžnem veselju, se med seboj kar najbolje pogostite, toda izogibajte se vsakemu pretiravanju in ne prisilite nobenega brata, da jé ali pije nad svojo mero, ne ovirajte ga pri odhodu, če ga kličejo njegove dolžnosti; ne naredite ali ne recite ničesar žaljivega ali kar bi prekinilo sproščen in neprisiljen pogovor, saj bi to motilo našo slogo in porušilo naše dobre namere. Zato se preko praga lože ne sme prinašati nobenih privatnih prepirov in trenj, še manj pa prepire o veri ali narodih ali vladah, saj mi kot zidarji pripadamo samo zgoraj omenjeni splošni veri. Smo pa tudi pripadniki vseh narodov, jezikov, plemen in govoric in s tem odločno proti vsakemu politiziranju, saj to nikoli ni bilo v korist loži, niti nikoli ne bo. Ta obveznost je vedno strogo zahtevana in spoštovana, predvsem pa po restavraciji v Britaniji ali po odcepitvi teh narodov od skupnosti z Rimom.

3. Obnašanje pri srečanju brez tujcev, vendar ne pri odprti loži

Med seboj se pozdravite na vljuden način, kot vas bodo naučili, med seboj se imenujte bratje, prosto se med seboj poučujte, ne da bi bili opazovani ali da bi vam prisluškovali in ne da bi se medsebojno poniževali in se odmaknili od spoštovanja, ki gre vsakemu bratu, tudi če ne bi bil zidar. Čeprav so vsi zidarji kot bratje med seboj enaki, pa zidarstvo ne odreka nobenemu možu spoštovanja, ki ga je užival že prej, še več, k njegovemu spoštovanju še nekaj doda, predvsem če ima zasluge za bratovščino, ki mu izkazuje spoštovanje, ki mu gre in se izogiba slabih navad.

4. Ravnanje v prisotnosti tujcev, ki niso zidarji

Bodite previdni pri svojem nastopu in pri svojih besedah, tako da niti najbolj trdovraten tujec ne more izslediti ali odkriti, kar ni primerno da izve; in včasih morate kakšen pogovor preusmeriti in modro voditi v čast častitljive bratovščine.

5. Obnašanje doma in napram sosedom

Delajte tako, kot se za moralno čutečega in modrega moža spodobi; skrbeti morate, da predvsem družina, prijatelji in sosedje ne zvedo nič o željah lože, temveč modro čuvajte lastno čast in čast stare bratovščine iz razlogov, ki jih tu ne gre navajati. Dalje morate paziti na svoje zdravje tako, da ne ostajate predolgo skupaj in izven doma po tem, ko so ložine ure končane in da se takrat ogibate požrešnosti in pijanosti, da zaradi tega vaše družine ne bi bile zanemarjene ali užaloščene ter da vi sami ne bi postali nesposobni za delo.

6. Obnašanje napram tujemu bratu

Skrbno ga preverite na način, ki ga narekuje modrost, da vas ne bi prevaral kdo, ki do védenja ni upravičen. Zavrnite ga z zaničevanjem in zasmehom. Varujte se tudi, da bi mu dali kakršnekoli namige o vašem védenja.Če pa se prepričate, da je resnični in pravi brat, mu izkažite ustrezno spoštovanje. Če je v težavah, mu morate pomagati v skladu z vašim premoženjem ali ga morate napotiti tja, kjer bi mu lahko pomagali. Morate ga za nekaj dni zaposliti ali pa ga priporočiti naprej. Vendar niste dolžni prekoračiti možnosti vašega premoženja, temveč samo, da revnemu bratu, ki je dober in pošten, date prednost pred vsemi ostalimi revnimi v enakem položaju. Na kratko, vse te obveznosti morate izpolnjevati in prav tako tiste, ki so vam bile sporočene na drug način. Gojite bratsko ljubezen, ta temeljni in zaključni kamen, malto in slavo te prastare bratovščine, izogibajte se vsem prepirom in sporom, vsem obrekovanjem in obiranjem; ne dovolite drugim, da bi obrekovali poštenega brata, temveč branite njegov značaj in mu izkažite vse dobre usluge, v kolikor je to združljivo z vašo lastno častjo in varnostjo, pa nič več. In če vam kdo od njih povzroči krivico, se morate obrniti na svojo lastno ali na njegovo ložo: in potem lahko obvestite veliko ložo na njenem četrtletnem zboru in po tem letno veliko ložo, kot je bil običajen postopek naših prednikov pri vseh ljudstvih. Nikoli ne začenjajte pravnega spora, če se primer lahko razreši na drug način in potrpežljivo poslušajte častne in prijazne nasvete mojstrov in sobratov, če vas poskušajo odvrniti od pravnega spora s tujci ali vas želijo opogumiti, da bi vse postopke pospešeno dokončali, da bi se potem stvari zidarstva lahko posvetili s čim večjo vnemo in uspehom. Če pa so bratje in pomočniki kljub temu med seboj v pravnih sporih, morajo mojstri in bratje voljno ponuditi svoje posredovanje, ki naj se mu sprti bratje hvaležno uklonijo. Če je tako usmerjanje neizvedljivo, pa morajo svoj proces ali pravni spor voditi brez jeze in ogorčenja (torej ne na običajen način) in naj ne rečejo in naredijo ničesar, kar bi oviralo bratovsko ljubezen ter obnovitev in nadaljevanje koristnega sodelovanja, da bi vsakdo lahko videl blagodejen vpliv zidarstva, tako kot so delali vsi zidarji od začetka sveta in kot bodo to delali do konca vseh časov.
Amen, naj se torej zgodi!