Pogosta vprašanja

POGOSTA VPRAŠANJA

Ali je prostozidarstvno tajna organizacija?

V pravnoformalnem smislu prostozidarji v Sloveniji delujejo kot društvo, ki je registrirano, ima člane, statut, transakcijski račun in organe društva. Tako je tudi v drugih demokratičnih državah. Prostozidarstvo torej ni tajna organizacija. Res pa je, da že stoletja čuva skrivnosti starodavnih graditeljev in mislecev, ki jih razkrije le svojim članom.

Zakaj pa potem ne objavite seznama članov?

Prostozidarstvo razumemo kot nekaj zasebnega, podobno kot je zasebna stvar religiozno in politično prepričanje ali spolna usmerjenost. V demokratični državi bi bila objava takih podatkov vdor v zasebnost, kar preprečuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov. Vsak prostozidar pa lahko zase javno pove, da je prostozidar. Kar nekaj naših bratov se je že odločilo za tak korak.

Ali je prostozidarstvo verska sekta?

Ne, sploh ne. Starodavne dolžnosti in konstitucija prepovedujejo, da bi se prostozidarji pri svojem delu ukvarjali z religioznimi vprašanji. Zato se v ložah srečujejo bratje različnih ver in političnega prepričanja. Tudi prostozidarski rituali nimajo nič skupnega z verskimi obredi, bolj so podobni suhoparnim sestankom kot obredom, ki si jih običajno predstavljamo pod besedo ‘ritual’.

Ali ste potem sami ateisti?

Ne, prostozidarstvo je odprto za verujoče vseh verstev, pa tudi za tiste, ki se ne čutijo pripadniki določene vere, a verujejo v obstoj nedoumljivega prapočela, ki ga imenujemo Veliki Graditelj. Vera je pogoj, da postaneš prostozidar.

Ali je res, da so prostozidarji izobčeni iz Cerkve?

Leta 1738, kmalu po ustanovitvi prve Velike Lože, je papež Klement XII v encikliki obsodil prostozidarstvo kot satanizem, ker ‘da shajanje v tajnosti vsebuje sum, da gre v bratovščini za pokvarjenost in zblojenost’ , ker ‘ima prostozidarstvo pripadnike vseh religij in sekt’, itd. V katoliških deželah je tak odnos do prostozidarjev prevladoval zlasti v 18. in 19. stoletju. Eden prvih slovenskih prostozidarjev in naš prvi dramatik Anton Tomaž Linhart ni smel biti pokopan v posvečeni zemlji in zato še danes ne vemo, kje je pokopan. Dosti bolje se ni godilo tudi Wolfgangu Amadeusu Mozartu, a za njegov grob vsaj vemo, kje je. Kanonsko pravo je leta 1917 v svojem načelu 2335 zelo eksplicitno izključilo prostozidarje iz Cerkve. Kasneje se je v dvajsetem stoletju odnos začel počasi spreminjati in 1983 je bil kanon 2335 spremenjen. Izključitev prostozidarjev iz cerkve je bila v umaknjena iz cerkvenega zakonika. Kardinal Koenig v pismu 22. aprila 1983 odgovarja na vprašanje Kurta Barescha o tem, kako naj se tolmači sprememba kanonskega prava? Odgovarja: ….v novem cerkvenem pravu se doslej veljavno izobčenje članov prostozidarstva ne pojavlja več in s tem preneha veljati.. Med prostozidarji je bilo vedno, in je tudi danes, mnogo globoko vernih ljudi, ki so čutili in čutijo pripadnost Cerkvi.

Zakaj ne more vsak postati prostozidar?

Prostozidar lahko postane vsak ‘mož na dobrem glasu’. Vendar pa ni dovolj, da sam tako misli o sebi. Kot takega ga mora poznati širok krog ljudi, ki vključuje tudi prostozidarje. Takega ‘moža na dobrem glasu’ prostozidarji povabijo v svojo bratovščino. Družbeni položaj, izobrazba, vera in rasa pri tem niso pomembni, pomembne so samo izpričane moralne kvalitete: poštenje, tolerantnost, stanovitnost, svoboda duha, dobrodelnost, ustvarjalnost, humanizem. Brez teh kvalitet in brez povabila pa ni mogoče vstopiti.

Če bi si želel vstopiti, pa me ne pozna noben prostozidar, ali obstaja še kakšna pot?

Z veseljem sprejmemo in obravnavamo vsako prošnjo, ki jo dobimo z elektronsko pošto ali kakorkoli drugače. Hitro bo s tabo stopil v stik zaupanja vreden brat in začel s tabo pot, ki ti bo pozitivno spremenila življenje. Oglasi se.

Ali je prostozidarstvo politična organizacija pod krinko humanizma?

Ne. Politika je druga tema, poleg religije, o kateri prostozidarji v skladu s starodavnimi pravili ne smejo razpravljati. Tisti, ki so že pred petsto leti postavili ta pravila, so se dobro zavedali, da je politika tema, ki ne sodi v bratovščino prostozidarjev, temveč je to stvar vsakega posameznika, tako kot vera. V ložah se družijo bratje z različnimi političnimi pogledi, vendar ne razpravljajo o politiki. Da prostozidarstvo nima političnega predznaka izpričuje že samo dejstvo, da se je v nespremenjeni obliki ohranilo več stoletij v številnih državah, preživelo je različne vladarje, revolucije in spremembe družbenih sistemov ter družbenih redov.

Ali ne služi prostozidarstvo samo kot izgovor za združevanje vplivnih ljudi, ki potem ‘držijo skupaj’ in ščitijo svoje interese?

Velika večina ‘mož na dobrem glasu’ ne vstopi v bratovščino zaradi koristoljubja, pa ne samo zato, ker načela bratovščine in sam sprejemni postopek tega ne dovoljujejo, ampak preprosto zato, ker ‘možje na dobrem glasu’ ne morejo biti koristolovci, sicer jih ne bi imeli za dobre ljudi. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da se v bratovščini znajdejo tudi taki, ki vanjo ne sodijo, a to oni sami in drugi bratje spoznajo prepozno. Od takih izvirajo razni ekscesi, ki škodijo bratovščini in ki jih nasprotniki prostozidarstva radi še dodatno napihnejo.

Kdo so nasprotniki prostozidarstva? Zakaj je bilo prostozidarstvo včasih prepovedano?

Prostozidarstvo spodbuja tolerantnost in svobodo duha, zato je trn v peti vladarjem samodržcem in totalitarnim režimom. V naših krajih je prostozidarstvo prepovedal že Franc I. leta 1795, ker se je bal, da preko prostozidarjev v državo vdirajo napredne ideje francoske revolucuje. Bolj ko je sistem nedemokratičen in netoleranten, bolj preganja prostozidarstvo. V času nacizma in komunizma je bilo prostozidarstvo strogo prepovedano. V nacistični Nemčiji in Sovjetski zvezi so vsi prostozidarji končali v koncentracijskih taboriščih in v zaporih. Tudi v Jugoslaviji je bilo po letu 1945 prostozidarstvo prepovedano, predvojne prostozidarje pa so preganjali. Nekateri so bili žrtve znanih montiranih procesov.

Govorite o enakopravnosti in tolerantnosti. Zakaj pa ženske ne morejo postati prostozidarji?

Zidarska obrt je bila nekoč težaško opravilo. Ko je prostozidarstvo nastalo kot ceh, so bili zaradi tega v njem sami moški. To se je sčasoma prelevilo v tradicijo, ki velja še danes. Zato velika večina prostozidarskih združenj vključuje samo moške. Obstaja pa tudi ženska prostozidarska organizacija, imenovana Eastern Star, ki je zlasti razširjena v ZDA.

Kaj pa mladi? Ali ni prostozidarstvo bolj za starce?

Za prostozidarstvo je potrebna določena življenjska modrost in tolerantnost, ki jo večina ljudi pridobi šele, ko so nekoliko starejši. Treba je darovati tudi nekaj prostega časa, in tudi tega imajo starejši običajno več kot mladi. Vendar pa praktično ni starostne omejitve (bolj natančno: pogoj za sprejem je starost več kot 21 let) in med prostozidarji je mnogo mladih ljudi. Kaj jih privlači? To, kar vse druge, to, kar upravičeno imenujemo skrivnost prostozidarstva.

Na internetu lahko vidimo, da je v nekaterih državah več Velikih Lož. Ali prostozidarstvo ni enotno? Katere Velike Lože so potem ‘prave’?

Na žalost je res, da so se od sprva enotnega telesa prostozidarstva odcepile različne frakcije in ustanovile svoje lože in celo Velike Lože, in to se še vedno dogaja. Razlogi za odcepitev so običajno nestrinjanje s tradicionalnimi pravili prostozidarstva, ali pa preprosto želja po osebni uveljavitvi. Oboje je ne-prostozidarsko in zato te frakcije veljajo za neregularne, to pomeni, da ne spoštujejo pravil, ki jih je vpeljala Združena Velika Loža Anglije (kot prva na svetu, ustanovljena leta 1717) in vse Velike Lože, ki izvirajo neposredno ali posredno od nje in se z njo medsebojno priznavajo. Prostozidarstvo, združeno na tradicijah Združene Velike Lože Anglije, predstavlja 95% vseh prostozidarjev na svetu. Le-ti so med seboj bratje, se obiskujejo in izmenjujejo izkušnje. Preostalih 5% ‘prostozidarjev’, ki so člani neregularnih lož, pa v ta krog nimajo vstopa. Starodavna pravila prepovedujejo, da bi se člani regularnih lož družili z neregularnimi člani. Neregularne lože torej plačujejo svojo ‘samostojnost’ s tem, da so se same izolirale od svetovne verige prostozidarjev.

Kam torej spada Velika Loža Slovenije, v 95% ali v 5%?

V 95%, saj se vzajemno priznava z Veliko Ložo Anglije.

Ali ni v dobi globalizacije in informacijske družbe prostozidarstvo nekašen zgodovinski anahronizem? Ali ne sodi v preteklost?

Prostozidarstvo je nastalo v dobi renesanse kot duhovno gibanje, ki temelji na izročilih in spoznanjih civilizacij daleč izpred začetka našega štetja. (Prostozidarsko štetje gregorianski letnici pripiše dodatnih 4000 let!). Postozidarstvo prenaša temeljne človeške vrednote na način, ki je tako unikaten, da ne le ohranja ampak se v sodobni družbi celo poglablja.  Sodobni človek rabi prav toliko duhovne opore, razmisleka, pogovora v prijateljskem krogu kot nekoč. Prostozidarstvo mu nudi prav to. Ali svet še rabi prostozidarstvo? Namesto tega se raje vprašajmo: ali svet še rabi tolerantnost, zavzemanje za enakopravnost, svobodo in bratstvo, zavzemanje za humanizem, vrednote, človekove pravice, razsvetljenstvo, ali pa je tega morda v svetu že dovolj in preveč?

Ali ima človek sploh kakšno korist od tega, da je prostozidar?

Materialnih koristi nima. Ima pa zavest, da drugi, številni, spoštovanja vredni ljudje, mislijo o njem, da je ‘svoboden mož na dobrem glasu’. V njihovi družbi in ob razmišljanjih, ki jih nudi prostozidarstvo, sčasoma vsakdo odkrije nove modrosti življenja. To pa je nekaj, kar bi moralo vsakemu človeku  pomeniti več kot katerakoli materialna korist.

Lahko še kaj vprašam?

Seveda. Klikni sem.